Letos poteka deset let od ustanovitve Facebooka. Mark Zuckerberg je februarja 2004 kot študent harvardske univerze ustanovil »The Facebook«, na katerega se je konce februarja registrirala več kot polovica študentov harvardske fakultete. Tedaj sta se pri vzdrževanju spletnega mesta Zuckerbergu pridružila še Dustin Moskovitz in Chris Hughes. Facebook se je kmalu razširil še na druge ameriške univerze (Stanford, Columbia, Yale) in druge izobraževalne ustanove (MIT, Boston University, Boston College, Northeastern University, šole, članice Ivy League). Konec leta 2005 je bilo vključenih že več kot 2.000 fakultet in več kot 25.000 srednjih šol iz sedmih držav, vključno z ZDA, Kanado in Veliko Britanijo Konec šolskega leta se je tedaj dvajsetletni Zuckerberg skupaj s sodelavcema Moskovitzom in Andrejem McCollumom odselil v Palo Alto v Kaliforniji. Članstvo so nato 26. aprila 2006 omogočili še zaposlenim v desetih različnih podjetjih (Amazon.com, Apple Inc., Microsoft …) in tako je Facebook 26. maja 2006 postal dostopen za vsakogar, ki je bil star vsaj 13 let in imel veljaven e-poštni naslov.

Leta 2007 je bil predstavljen »Facebook markup jezik«, ki se je na začetku uporabljal za preurejanje »poglej in občuti« aplikacij, med katerimi so se nahajale aplikacija »Darila« (za pošiljanje virtualnih daril), aplikacija »Marketplace« (uporabniku omogoča da objavlja brezplačne oglase), aplikacija »Dogodki« (uporabnik informira svoje prijatelje o odvijanju določenih dogodkov) ter aplikacija «Video« (za delitev domačih video posnetkov). 24. maja 2007 je Facebook uvedel še Facebook platformo, katera priskrbi okvir za raziskovalce, ki ustvarjajo različne aplikacije na Facebooku.

24. Oktobra istega leta je Microsoft objavil, da je za 246 milijonov dolarjev kupil 1,6 % deleža Facebooka. Čeprav so ostala pomembna podjetja, med njimi tudi Google, izrazila željo za nakup njegovega deleža, se Mark Zuckerberg za to ni odločil, saj ni želel, da bi Facebook izgubil svojo neodvisnost.

Na začetku letošnjega aprila je svet poročal o tem, da si je Zuckerberg lansko leto izplačal plačo v višini enega ameriškega dolarja ter se na ta način pridružil »klubu ameriških tehnoloških frikov«, ki si na ta način izplačujejo plače že dalj časa. Tudi oče Appla, Steve Jobs, si je od leta 1997 do svoje smrti izplačeval en evro plače na leto, za podoben korak pa so se odločili tudi Larry Ellison, Meg Whitman ter ustanovitelja Googla Sergey Brin in Larry Page. Vodilni pri Facebooku so tako prejeli precej višje plače kot Mark Elliot Zuckerberg, katerega celoletna plača je znašala približno pol manj kot urna postavka delavca, ki v obratu tajvanskega Foxconna za tekočim trakom sestavlja Applove naprave.

29-letni Zuckerberg pa je po drugi strani z uveljavljanjem delniških opcij zaslužil 3,3 milijarde dolarjev, medtem ko njegovo celotno premoženje pri reviji Forbes ocenjujejo na 27 milijard dolarjev. Število uporabnikov socialnega omrežja Facebook namreč iz leta v leto narašča in je v letu 2012 doseglo eno milijardo. Od leta 2011 naprej je tako Zuckerberg osvojil prvo mesto na seznamu »najvplivnejši Židje na svetu«, leta 2010 pa je o njem nastal film Social Network, v katerem ga je upodobil igralec Jesse Eisenberg. Lahko rečemo, da je 29-letni Zuckerberg v svojem dosedanjem življenju dosegel več kot marsikateri ostali smrtnik, vendar pa pri svojem poslovanju ostaja skromen in racionalen, kar je odlika večine poslovnih genijev 21. st.